Moja radost sedi na gričku. Kaj pa tvoja?

Mislim, da smo že konkretno zakorakali v leto 2020. Letos sem zaželela zdravja in radosti. Za zdravje mislim, da ne potrebujemo utemeljevanja. Kaj pa radost? Kaj sploh je radost? Osebno mi radost predstavljajo moji otroški spomini. Brezskrbnost, povezanost z naravo, pristna bit, ki jo lahko kot otrok, če rasteš v zdravem okolju, seveda živiš. Še sedaj mi radost predstavlja posedanje na »mojem gričku« blizu doma ter zasanjan pogled proti morju, do obzorja. Misli so povsod in nikjer. Prepuščanje soncu, vetru. Si dovoliti čutiti trenutek. Ali pa se to ponovno naučiti  s tem, da se vrnemo k telesu, ko razklenemo roke in noge, zadihamo in začutimo svoj lasten dih. Osredotočimo svoje misli na področje kjer čutimo, da nas žuli, utesnjuje. In dobesedno predihamo vse napetosti. Zveni kot uvod v meditacijo, recite temu kot želite, vendar vračanje k telesu, je tisti prvi smerokaz za nadaljevanje poti. Ali pa vračanje nazaj, če smo nekje skrenili. Psihologija, duhovnost in vse višje sfere od fizičnega, so super zadeva. Vendar menim, da je prvo poglavje »Priročnika o delu na sebi« namenjeno našemu fizičnemu telesu. Kljub temu, da tudi sama verjamem v frekvence in energije, je telo tisto, ki nam »zavibrira«. Naj bo to ob pozitivnih ali negativnih uglašenostih našega okolja ali naš samih. In če sem že začela z radostjo…

Radost je ta notranji občutek, ki ga lahko, če smo le dovolj subtilni, tudi fizično občutimo v prsih. Malce ščemi, nekaj živega se dogaja, med tem pa je naše dojemanje usmerjeno v sedanji trenutek, ki ga doživljamo z vsemi svojimi čuti.

Telo nam vedno sporoča in potrebno mu je slediti. Telo je orodje našega uma, preko katerega nam podaja jasne odgovore na misli, čustva, doživljanja.  Kaj je vzrok, kaj posledica? Velikokrat slišimo, kako je potrebno poslušati svoje telo. Vsekakor. Kaj če tega zaradi raznih izgovorov kot so stresna služba, kup obveznosti in podobno, ne znamo več? Mogoče se je kdo zataknil pri »izgovorih«. Obstajajo dejstva, vendar naš pogled na situacijo iz dejstev naredi izgovor, da se ne premaknemo naproti spremembi. Kljub vsemu življenju, ki se dogaja ali pa se ne dogaja okoli nas, smo mi prvi za katere moramo poskrbeti. Tekom tega pisanja se mi zdi, da pišem in ponavljam splošno znane resnice…vendar po drugi strani čutim, da marsikdo tega več ne prepozna.

Življenje je enostavno in za tem trdno stojim – kljub moji intenzivni izkušnji oziroma bolje rečeno, ravno zaradi nje! ŽIVLJENJE JE ENOSTAVNO. Otežujemo si ga z razmišljanjem o stvareh, na katere nimamo vpliva, nepotrebnim govoričenjem o teh stvareh, pritoževanjem, nedelovanjem in bivanjem v coni udobja, ki to ni. Status quo je skozi mojo perspektivo najmanj pohvale vreden status.

Um in volja sta nam bila dana z namenom. In smo spet zašli – od poslušanja svojega telesa do “gluhosti” za spremembo. Spremembe so nujne, da rastemo. In da rastemo, potrebujemo dobro hrano. Tako in drugače. Nahranimo torej telo z zdravo hrano, dušo z dejavnostmi, ki nas veselijo, v nov dan vstopimo z globokim vdihom in raztegovanjem (nikar pozabiti na dobro kavo:), da v naše telo vstopi energija novega dne in priložnosti, ki so pred nami.

Razvajajte se, dajte telesu gibanje, naravo, barve, vonje in občutke na goli koži. In verjamem, da bo s tem prišla tudi radost. Ali pa, če je že pri vas, z veseljem ostajala!

Srečno.

4 odzivi na “Moja radost sedi na gričku. Kaj pa tvoja?”

  1. Srečno, želim ti srečno, in polno radostnih trenutkov, kot jih ti daješ nam. Vsak tvoj blog prerašča predhodnega in nam bogati naš vsak dan. To kar si ti uspela je presežek vsega razumnega. Naj moč, ki je v tebi, še naprej ustvarja čudovita spoznanja našega življenja in nas uči pravih vrednot.
    Bravo Tjaša, res ti zelim srečno in vse naj, naj, ce si kdo zasluži si to ti. Imam te neskončno rada !❤❤❤

    1. Sonja, všeč mi je, da si opazila in omenila preraščanje 😉 To kar sem, sem tudi zaradi vseh vas, ki ste mi in mi stojite ob strani. Hvala ❤

  2. …ja ja ,na gričku,bolje rečeno na Kraškem robu,na travniku ,v gozdu ,na sprehodu z mojo sorodno dušo in obema kosmatima dušicama,pa tudi na obali ,ko gledam sonček ,ki se utaplja tam na obzorju ,pa tudi doma ob dobri hrani in kozarčku vina,z mojim dragimi,ki jih imam rada ,pa ko kaj takega prečitam,kot sedaj…pa še in še bi naštevala…rada imam vse to okoli sebe,rada imam da lahko brez skrbi sanjam in se zjutraj zbudim z načrti za ta dan,sedaj in ta trenutek ,to je življenje…hvala Tjaša,da me na to opomneš …rada te imam….

    1. Kako lepo si to opisala… Vesela sem, da vidiš vse te stvari, ki bogatijo tvoje življenje. Si vsekakor ena “ta prava” iz kluba radostnih! 🙂 Topel objem vama in kosmatincema ❤

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja