“Eno belo s sojinim, prosim!”

Po dolgem prebujanju se z okornim korakom najprej odpravim do okna in ga na stežaj odprem. Prijetno presenečeno nad sončnim dnem, me dramijo vzgibi o preživljanju dne, ki je pred mano. Glede na trenutne razmere, odpadejo plani o kulinaričnih podvigih z družbo in večerno deljenje sklede s kokicami ob filmu. Virus? Hvala, ne! Torej razpolagam s tem, kar imam. Sonce, sobotno jutro in prijetne temperature. Kava! Oh, kavo obožujem in kako rada se ji prepuščam v družbi. Brez dvoma, tudi jezik takrat lepše teče in misli se zbistrijo. Poleg tega je sobotna kavica ob morju že ritual.

»Eno belo s sojinim, prosim!« Sedimo v lokalu in se predajamo sončnim žarkom. Mize so malce na tesno, zato premaknem svoj stol, da gredo ljudje lažje mimo. Na njem je pred mano sedel gospod, ki se je s prijateljem po dveh tednih službene odsotnosti v tujini, končno dobil na jutranji kavici. Bil je malce nahoden, baje alergija, je pa kljub temu vzorno menjal robčke po vsakem čiščenju nosu. Tudi on si je med klepetom večkrat popravil stol…

Tole pomladno sonce je res močno. Pomanem si oči in nadenem očala. Popijem do konca in z roko okrog ust očistim ostanke sladke razvade ob kavi. Želim plačati, vendar istočasno natakarju mahata še gospa za mizo zadaj in družina pri sosednji mizi. Potrpljenje je božja mast ali kako pravijo. Natakar poračuna gospe in ji spusti preostanek kovancev v dlan, nato pa odloži kave pri sosednji mizi. In tako dalje…

»Zgodba je izmišljena, a to sploh ni važno«, pravi priljubljen slovenski komad in poudarja, da je važen le nauk.

Čas v katerem se nahajamo, bo brez dvoma zapisan v zgodovino. Kako grobe in globoke bodo črke tega zapisa, ne ve še nihče. Naredimo kar lahko in upoštevajmo navodila. In ne, niti kava na sončku trenutno ni dobra ideja.

Ostanite dobro, pazite na svoje zdravje in zdravje drugih.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja